Najpogostejša vprašanja

Najpogostejša vprašanja

Preverite odgovore na najpogostejša vprašanja ter pridobite informacije, ki vam bodo olajšale obisk in načrtovanje obravnave.

Noga je kompleksen nosilni in gibalni del telesa, ki ga sestavljajo kosti, sklepi, vezi, kite in mišice. Njihovo usklajeno delovanje omogoča stabilnost, ravnotežje in učinkovito prenašanje obremenitev pri stoji, hoji, teku ter drugih oblikah gibanja. Posamezni deli spodnje okončine so med seboj funkcionalno povezani, zato lahko

poškodba enega področja vpliva tudi na gibanje in obremenjevanje drugih struktur.

 

Če opazite katerega od spodnjih znakov, je čas za strokoven pregled:

  • vztrajna bolečina v stopalu, gležnju ali prstih na nogi
  • občutek nestabilnosti ali ponavljajoči se zvini gležnja
  • oteklina ali sprememba oblike sklepa
  • omejena gibljivost ali bolečina po padcu, zvinu ali športni poškodbi
  • težave pri hoji ali obremenjevanju noge

Ortodontsko zdravljenje je namenjeno odpravljanju nepravilnosti v položaju zob in razvoju čeljusti. Poleg estetskih koristi omogoča tudi boljšo funkcijo ugriza, lažje vzdrževanje ustne higiene ter zmanjšuje tveganje za obrabo zob in obzobna obolenja.

 

Ortodontsko zdravljenje priporočamo pri:

  • tesno postavljenih zobeh
  • razmikih med zobmi
  • križnem ugrizu
  • globokem ugrizu
  • odprtem ugrizu
  • nepravilnem razvoju čeljusti

Splošno priporočilo za ljudi z zdravimi zobmi in dlesnimi je profesionalno čiščenje zob 1× letno. V nekaterih primerih pa je priporočen pogostejši obisk ustnega higienika, na 3–9 mesecev:

 

  • parodontalna bolezen
  • vnete dlesni
  • hitro nabiranje zobnega kamna
  • kajenje
  • ortodontska terapija

Ustni higienik je zdravstveni strokovnjak, ki se ukvarja s preventivo in ohranjanjem zdravja zob ter dlesni.

 

  • izvaja profesionalno čiščenje zob (odstranjevanje zobnega kamna in oblog ter poliranje zob),
  • meri globino obzobnih žepkov in pregleda stanje dlesni,
  • izvaja zdravljenje parodontalne bolezni,
  • poučuje o ustni higieni (pravilno ščetkanje, uporaba zobne nitke, izbira zobne ščetke, medzobnih ščetk ipd.).
  • Zobozdravnik diagnosticira bolezni, zdravi karies, popravlja zobe ter izdeluje zalivke, protetične nadomestke ipd.
  • Ustni higienik se osredotoča predvsem na preventivo in vzdrževanje zdravja ustne votline. Deluje samostojno ali v sodelovanju z zobozdravnikom.

Obisk pri ustnem higieniku običajno traja od 30 do 60 minut.

Trajanje obiska je odvisno od:

 

  • količine zobnega kamna in oblog,
  • stanja dlesni,
  • tega, ali gre za prvi obisk ali redno kontrolo,
  • tega, ali je potrebna dodatna obravnava (npr. čiščenje žepkov).

Da, odstranjevanje zobnega kamna je varno, če ga izvaja usposobljen strokovnjak (ustni higienik ali zobozdravnik). Za odstranjevanje trdih in mehkih zobnih oblog se uporabljajo posebni ultrazvočni in ročni instrumenti, ki so prilagojeni zobem in ob pravilni uporabi ne poškodujejo zdravih zobnih površin.

Parodontalna obravnava vključuje postopke, namenjene preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju bolezni obzobnih tkiv.

 

Diagnostika

  • merjenje globine obzobnih žepkov
  • preverjanje prisotnosti plaka
  • preverjanje prisotnosti krvavitve dlesni
  • ocena majavosti zob
  • rentgensko slikanje (po potrebi)

 

Čiščenje žepkov

  • odstranjevanje zobnega kamna nad in pod dlesnijo
  • glajenje korenin (t. i. »scaling & root planing«)
  • odstranjevanje bakterijskih oblog iz obzobnih žepkov

 

Navodila za ustno higieno

  • izbira pravilnih medzobnih ščetk
  • nasveti glede tehnik ščetkanja in nitkanja

 

Kontrolni obiski

  • redne kontrole
  • spremljanje globine žepkov
  • vzdrževalno čiščenje

 

Po potrebi dodatno zdravljenje

  • lokalna protibakterijska terapija
  • napotitev k specialistu parodontologu
  • kirurški posegi (pri napredovali obliki)

Namen parodontalne obravnave je ohraniti zdrave dlesni, preprečiti izgubo kosti in ohraniti zobe čim dlje.

Zobno ščetko je priporočljivo zamenjati približno na vsake tri mesece, saj se ščetine sčasoma obrabijo in slabše čistijo zobe. Zamenjati jo je treba tudi prej, če so ščetine razcefrane ali upognjene oziroma če je ščetka poškodovana ali nehigiensko uporabljena. Pri električni zobni ščetki veljajo enaka pravila za menjavo nastavka.

Večina zobozdravnikov priporoča mehko zobno ščetko, saj mehkejše ščetine temeljito očistijo zobe tudi ob robu dlesni, ne da bi dražile ali poškodovale dlesni oziroma zobne površine. Srednje trda ščetka je lahko primerna le ob zelo nežni uporabi, trda pa se ne priporoča, ker lahko pregrobo drgne ter povzroči občutljivost zob in poškodbe sklenine ali dlesni.

Električna zobna ščetka je pogosto učinkovitejša pri odstranjevanju zobnih oblog, saj lahko z vibracijskimi oziroma soničnimi gibi omogoči temeljitejše in hitrejše čiščenje. S tem se zmanjšuje tveganje za nastanek zobnega kamna, kariesa in vnetja dlesni. Klasična zobna ščetka je prav tako učinkovita, če jo uporabljamo pravilno in dovolj temeljito. Električna zobna ščetka je običajno lažja za uporabo in je lahko posebej koristna za osebe z gibalnimi omejitvami.

Odtrgajte približno 40 cm zobne nitke in jo navijte okoli sredincev obeh rok. Med palcem in kazalcem napnite krajši del nitke, dolg približno 2–3 cm. Nitko nežno vstavite med zoba z rahlim cikcak gibanjem in pazite, da ne zarežete sunkovito v dlesen.

 

Po vstavitvi jo nežno potisnite nekoliko pod rob dlesni (približno 1–2 mm), naslonite na zob in ob robu zoba ukrivite v obliko črke C, tako da nitka »objame« zob. Z nežnim gibom proti izhodu iz medzobnega prostora očistite zobno ploskev in predel pod robom dlesni. Postopek ponovite pri vsakem medzobnem prostoru.

Pri uporabi medzobne ščetke je pomembno izbrati ustrezno velikost. Ščetka naj gre med zoba z rahlim uporom, vendar ne na silo. Nežno jo vstavite v medzobni prostor, naslonite na zob in s počasnimi gibi naprej in nazaj očistite površino. Nato postopek ponovite še ob sosednjem zobu in v vseh medzobnih prostorih.

 

Medzobne ščetke ne potiskajte na silo, saj lahko poškodujete dlesen. Po uporabi jo sperite pod tekočo vodo in pustite, da se posuši. Zamenjajte jo, ko se ukrivi ali ko se ščetine obrabijo.

Zobni kamen se hitro nabira predvsem zato, ker se na zobeh nenehno tvori zobni plak oziroma mehke bakterijske obloge. Če plaka ne odstranimo temeljito in redno, se v stiku s slino mineralizira in otrdi.

K hitrejšemu nastajanju zobnega kamna lahko prispevajo:

  • nepopolno ščetkanje in neredna uporaba zobne nitke ali medzobnih ščetk,
  • sestava sline (nekateri ljudje imajo več mineralov v slini),
  • tesno postavljeni zobje, kjer se obloge lažje zadržujejo,
  • kajenje.

Ko se zobni kamen enkrat naredi, ga doma ni več mogoče odstraniti – odstrani ga lahko le zobozdravnik ali ustni higienik. Če se zobni kamen nabira zelo hitro, je smiselno pogostejše profesionalno čiščenje in dodatna pozornost pri medzobni higieni.

Nastanek zobnega kamna lahko preprečite predvsem z doslednim odstranjevanjem zobnih oblog, preden se te strdijo. Zobe temeljito ščetkajte dvakrat dnevno z mehko zobno ščetko ter vsak dan uporabljajte zobno nitko in medzobne ščetke, saj se zobni kamen pogosto nabira prav med zobmi in ob robu dlesni.

 

Pomembni so tudi:

  • pravilna tehnika ščetkanja in čiščenje ob robu dlesni,
  • omejevanje sladkih in lepljivih prigrizkov,
  • pitje dovolj vode,
  • redni obiski zobozdravnika ali ustnega higienika (običajno 1–2× letno, po potrebi tudi pogosteje).

Ne. Zobnega kamna doma ni mogoče varno odstraniti, ker je mineraliziran in močno pritrjen na zob. Varen način odstranjevanja zobnega kamna je profesionalno čiščenje pri zobozdravniku ali ustnem higieniku, ki uporablja posebne ultrazvočne ali ročne instrumente. Po odstranitvi je pomembno vzdrževati redno ustno higieno, da se nastajanje zobnega kamna omeji.

Zobni plak je mehka, lepljiva bakterijska obloga, ki se nenehno tvori na zobeh in ob robu dlesni. Vsebuje bakterije, ostanke hrane in slino.

 

Plak je lahko škodljiv, ker:

  • ima nizek pH, ki prispeva k razgradnji zobne sklenine in nastanku kariesa,
  • draži dlesni, kar lahko vodi do vnetja dlesni (gingivitisa),
  • se, če ni odstranjen, sčasoma strdi v zobni kamen, ki ga doma ni mogoče odstraniti in lahko dodatno spodbuja vnetje dlesni.

Redno ščetkanje, uporaba zobne nitke ali medzobnih ščetk ter profesionalna ustna higiena so ključni za učinkovito odstranjevanje plaka.

Krvavenje dlesni pri ščetkanju je pogosta težava. Najpogosteje je povezano z vnetjem dlesni oziroma gingivitisom, do katerega pride zaradi nabiranja zobnih oblog in bakterij na zobeh ter ob robu dlesni. Vnete dlesni so pogosto rdeče, otekle in občutljive ter lahko krvavijo med ščetkanjem ali uporabo zobne nitke. Če vnetja ne zdravimo, lahko napreduje v parodontalno bolezen, ki lahko povzroči tudi majanje ali izgubo zob. Krvavenje lahko povzroči tudi premočno ali nepravilno ščetkanje, zlasti ob uporabi trde zobne ščetke. Za zmanjšanje krvavenja je pomembno natančno ščetkanje dvakrat na dan z mehko zobno ščetko, uporaba zobne nitke ali medzobnih ščetk ter redni obiski ustnega higienika.

Vnetje dlesni lahko v večini primerov preprečimo z dobro in redno ustno higieno. Nastane zaradi kopičenja bakterij in zobnih oblog na zobeh ter ob robu dlesni.

 

Zobe je priporočljivo ščetkati vsaj dvakrat na dan z mehko zobno ščetko in nežnimi gibi. Pomembna je tudi uporaba zobne nitke in medzobnih ščetk, saj z njimi odstranimo ostanke hrane in bakterije iz prostorov med zobmi, kamor zobna ščetka pogosto ne doseže. Redni obiski zobozdravnika in ustnega higienika omogočajo odstranjevanje zobnega kamna in pravočasno odkrivanje morebitnih težav z dlesnimi.

Beljenje zob je postopek, s katerim posvetlimo naravno barvo zob in odstranimo madeže. V zobozdravstvu se za beljenje najpogosteje uporabljajo sredstva na osnovi peroksida, ki prodrejo v zobno sklenino in razgradijo pigmentirane delce, zaradi katerih so zobje temnejši.

 

Po beljenju se lahko pojavi povečana občutljivost zob na hladno ali toplo hrano in pijačo, pri nekaterih ljudeh pa tudi rahlo draženje dlesni. Pomembno je, da se beljenje ne izvaja prepogosto ali z nepreverjenimi izdelki, saj lahko nepravilna uporaba močnih belilnih sredstev poškoduje zobno sklenino ali dlesni.

 

Pred beljenjem je priporočljiv posvet z zobozdravnikom, ki preveri stanje zob in dlesni ter svetuje najprimernejši način beljenja. Na splošno velja, da je beljenje zob varno, če je izvedeno pravilno, v zmernih količinah in ob zdravih zobeh ter dlesnih. Pri boleznih dlesni, kot sta gingivitis ali parodontitis, je priporočljivo najprej zdraviti te težave.

Čeprav zobe redno ščetkamo, so lahko še vedno videti rumenkasti. Barva zob ni odvisna samo od ustne higiene, ampak tudi od naravne strukture zoba. Zob sestavljata zunanja plast – zobna sklenina – in notranja plast, imenovana dentin. Sklenina je rahlo prosojna, dentin pod njo pa je naravno bolj rumenkaste barve. Če je sklenina tanjša, lahko dentin bolj proseva skozi njo.

 

Na rumenkasto barvo zob lahko vplivajo tudi kava, čaj, rdeče vino in druga obarvana hrana, kajenje, staranje, zobni kamen, genetika ali določena zdravila. Z rednim ščetkanjem odstranimo večino površinskih oblog, vendar s tem ne moremo popolnoma spremeniti naravne barve zob.

Redno ščetkanje zob dvakrat na dan, uporaba zobne nitke in izpiranje ust po pitju kave ali čaja lahko pomagajo zmanjšati nastanek novih madežev. Pomagajo lahko tudi zobne paste, namenjene odstranjevanju madežev. Če so madeži izrazitejši, jih lahko zobozdravnik ali ustni higienik odstrani s profesionalnim čiščenjem zob, pri katerem odstrani zobne obloge in zobni kamen. Pri zabarvanju sklenine se lahko uporabi tudi beljenje zob, ki dodatno posvetli barvo zob.

Roka je eno najkompleksnejših območij telesa. Kosti, sklepi, kite, živci in vezi ležijo tesno skupaj in delujejo soodvisno, zato poškodba redko prizadene le eno samo strukturo. Prav zato težave niso vedno omejene zgolj na mesto, kjer čutite bolečine, natančna diagnostika pa je ključna za pravilno oceno izvora težav. Če opazite katerega od spodnjih znakov, je čas za strokoven pregled:

 

  • vztrajna bolečina v zapestju, dlani ali prstih
  • mravljinčenje ali otrplost prstov, zlasti ponoči
  • oteklina, zatrdlina ali sprememba oblike sklepa
  • šibek prijem ali izpadanje predmetov iz roke
  • omejena gibljivost po padcu ali udarcu
  • Dolgotrajne bolečine,
  • športne poškodbe,
  • poškodbe tetiv in vezi,
  • obrabne spremembe sklepov,
  • težave po predhodnem zdravljenju,

 

Zgodnja diagnostika omogoča učinkovitejše zdravljenje in hitrejšo vrnitev k normalnim aktivnostim.

Na pregled se lahko naročite po telefonu, e-pošti ali prek kontaktnega obrazca na naši spletni strani. Ob naročilu nam sporočite, za katero storitev oziroma težavo potrebujete obravnavo, da vas lahko ustrezno usmerimo.

Na prvem pregledu se s pacientom pogovorimo o težavah (anamneza), ga temeljito pregledamo oz. naredimo usmerjen klinični pregled, s katerim lahko vsaj delno razjasnimo pacientove težave. Skupaj s pacientom pregledamo morebitno že opravljeno slikovno diagnostiko. Na podlagi kliničnega pregleda in opravljene diagnostike pacientu pojasnimo razlog za težave (postavimo diagnozo) in se pogovorimo o možnostih zdravljenja / odpravljanja težav. Pacienta napotimo na dodatno slikovno diagnostiko, če je to potrebno.

V zdravstvenem centru Alphamedic skrbimo za celostno obravnavo pacientov s težavami v področju roke, rame, noge. Opravljamo specialistične preglede, ambulantno podporno terapijo, kirurške posege v lokalni, regionalni in splošni anesteziji, celotno rehabilitacijo in fizioterapijo.

Zdravstveni center Alphamedic se nahaja tik ob avtocestnem odseku Kranj – vzhod, v Poslovni coni A 10, Šenčur (Vhod JUG, 2. nadstropje). V stavbi je dvigalo, pred njo pa brezplačno parkirišče.

Vse storitve so samoplačniške, omogočeno je kritje stroškov s strani zavarovalnic – Vzajemna, Zavarovalnica Triglav, Sava, Generali, v sklopu dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

Posegov v okviru ZZZS (‘na napotnico’) ne izvajamo.

Razpoložljivost terminov je odvisna od posamezne storitve in trenutne zasedenosti. Za več informacij o prostih terminih vas vabimo, da nas kontaktirate.

Čakalna doba za prvi pregled pri specialistu kirurgu je 7-14 dni, za kirurški poseg pa do 30 dni.

Naš cilj je vaše zadovoljstvo. Terapija se pri nas ne konča z operativnim posegom ampak z zaključkom rehabilitacije, ki jo vsak poseg zahteva. Naše strokovno osebje se lahko pohvali z veljavo tako na evropski kot tudi na svetovni ravni, saj svoje bogato znanje ne predajajo le bodočim generacijam zdravnikov v Sloveniiji pač pa tudi na kongresih zunaj naših meja.

‘End-to-end’ oz. ‘od začetka do konca’ predstavlja sklenjen krog storitev od prvega specialističnega pregleda pri kirurgu, (morebitnega) kirurškega posega, fizioterapije oz. celotne rehabilitacije, ki se zaključi z izvidom fizioterapevta ali fiziatra, do zadnjega kontrolnega pregleda pri kirurgu. V celotnem procesu je z vami en kirurg, ki vodi potek, izvede kirurški poseg in vas spremlja ter en fizioterapevt oz. fiziater, ki natančno ve kaj je potrebno za kakovostno in uspešno rehabilitacijo.

Pacienta spremljamo do konca njegove rehabilitacije. Po operaciji povabimo pacienta na vsaj en kontrolni oz. pooperativni pregled. Na prvem obisku, približno dva tedna po kirurškem posegu, kirurg odstrani šive. V sklopu Alphamedica lahko pacient opravi tudi vso rehabilitacijo, ki je potrebna oz. priporočena po operaciji. Fizioterapevt z izvidom, poslanim lečečemu kirurgu potrdi zaključek rehabilitacije, kirurg pa pacienta po prejemu tega izvida povabi na zadnji kontrolni pregled. Možni so tudi nadaljnji kontrolni pregledi v skladu s potrebami ali pacientovimi željami.

Na prvi pregled prinesite vse opravljene slikovne preiskave, ki se nanašajo na vašo težavo, če ste katerokoli od teh preiskave že opravili – CD-je (ali druge medije) z rentgenskimi (RTG) slikami, slikami računalniške tomografije (CT), slikami magnetne resonance (MRI), slikami ultrazvočne preiskave (UZ, US) in pripadajoče pisne izvide teh slikovnih preiskav. Prinesite tudi izvide elektromiografije (EMG), če ste opravili to preiskavo zaradi suma na utesnitev živca. Če prihajate po drugo mnenje, imejte s seboj tudi vse pisne izvide, ki ste jih dobili pri dosedanjem zdravljenju oz. obravnavah. Če je možno, zaprosite tudi za vse do tedaj opravljene slikovne preiskave (RTG, CT, MR, UZ…) in jih prinesite s seboj.

Bolečina po posegu in trajanje okrevanja sta odvisna od vrste operacije in obsega poškodbe. Specialist vam ju natančno predstavi na pregledu, glede na vašo diagnozo.

Cena je odvisna od vrste posega in obsega diagnostike. Natančno ponudbo prejmete po kliničnem pregledu.

Bolečina po posegu in trajanje okrevanja sta odvisna od vrste operacije in obsega poškodbe. Specialist vam ju natančno predstavi na pregledu, glede na vašo diagnozo.

Cena je odvisna od vrste posega in obsega diagnostike. Natančno ponudbo prejmete po kliničnem pregledu.

Ste zavarovani?

Zavarovanja, ki Vam krijejo stroške zdravljenja.

 

       

Sodelovanja

Sodelujemo s priznanimi specialisti.

 

Estetical